Pa naj še kdo reče, da je majhno majhno in veliko veliko?! Med nami so samo (še) majhni otroci in veliki pisatelji!
Nekaj učencev vam predstavlja svojo zgodbo - nadaljevanje odlomka o Niku Nosorogu. (Povzetek odlomka: Nosorog Niko je osamljen, ker je - drugačen. Zaradi svoje drugačnosti mora celo zapustiti svoj dom in odide v širni svet. Pot ga zanese na otok, kjer ga druge živali ne sprejmejo, razen majhnega hrošča Mirka Govnača. Pokaže mu kraj, kjer lahko prenoči in pozno v noč sta si pripovedovala zgodbe iz svojih dežel...)
Naslednji dan se je Niko nosorog zbudil in opazil da
Mirka ni več. Odšel je na sprehod ob morju. Videl je veliko stvari: drevesa, čolne,
morske živali in vas. Šel je proti vasi. Videl je mlin in šel noter. Zagledal
je ženico. Niko je prepoznal, da je človek, zato je oddirjal nazaj proti apartmaju.
Spet je zaspal. Zbudil ga je Mirko. Odšla sta proti mestu. Pri medvedu sta
kupila sadje. Pojedla sta jih na griču. Niko je vprašal Mirta: "Se greva
peljat okrog otoka?" Mirko je odgovoril: "Ja!" In odšla sta
proti pristanišču, usedla sta se v čoln in odplula. Ko sta priplula nazaj v
pristanišče, so se drevesa okoli mesta podirala. Živali so bežale proti morju.
Niko je zagledal staro ladjo, pripravil jo je, da odpelje. Živali so se vkrcale
na ladjo in so odpluli. Pluli so, da najdejo nov dom. In res, 1 dan in 2 uri so
potrebovali, da so našli nov otok. Uredili so si bivališča in Niko je od takrat
heroj otoka.
Zjutraj, ko sta se zbudila, ju je čakalo
veliko presenečenje. Pred njima so stali kapitan Podgana, doktor Krastača,
Frido Vidra in Tečko Grizli. Niko in Mirko sta ostrmela. Tečko Grizli je rekel:
"Prišli smo se ti opravičit, bi nam lahko oprostil? " Niko je rekel: "Ja.
" Niko jih je potem vprašal: "Bi se šli kopat? " Rekli so: "Ja.
" Potem so šli do morja, tam so odšli v čoln. Z njim so se odpeljali do
odprtega morja, tam so vsi, razen Mirka, rekli Niku: "Sedaj gremo plavat."
Niko je privolil. Skočil je v vodo, živali pa so mu rekle: "Sedaj pa naj
te tok odnese!" Niko se je prepozno zavedal, kaj sploh hočejo reči. Mirko
pa je že kričal: "Neeeee!!!" Tok je Nika odnesel daleč stran na otok,
kjer so ga imeli bolj radi, in k njim se je preselil še Mirko.
Tjaša Kozjek
Zjutraj,
ko se je Niko Nosorog zbudil, se je pretegnil in šel v mesto. Tam se je kapitan
Podgana namrdnil, saj je mislil, da je Niko Nosorog šel z otoka. Ampak Niko se
je odpravil nekam drugam. Odpravil se je k Tečku Grizliju. Ker je bil Tečko
Grizli boljše volje se je vprašal: »Ali ima Niko Nosorog kaj denarja?« Niko je
ravno prihajal in, ja, imel je denar, saj mu ga je hrošč Mirko dal malo. Medved
Tečko Grizli ga je lepše sprejel kot prejšnji dan. Lepo se je opravičil in Niko
mu je oprostil. Kupil je malo hrušk, jabolk in pomaranč. Tako je dobil še enega
prijatelja in zelo je bil vesel da ga je dobil. Šel je domov saj se je že
mračilo. Naslednje jutro je šel spet v mesto ampak danes ni šel k medvedu, šel
je k kapitanu Podgani. Ni hotel, da je med njima prepir, zato mu je prinesel
malo pomaranč. Kapitan Podgana pa ima rad pomaranče. »Zelo lepo od tebe, da si
mi prinesel pomaranče, moje najljubše so, hvala.« Niko Nosorog je bil vesel, da
ima novega prijatelja. »Kmalu se bo zmračilo«, si je rekel Niko sam pri sebi in
je šel domov. Zvečer je Niko hrošču Mirku povedal, da ima jutri rojstni dan.
Hrošč Mirko je rekel: »Super!« Čez pet minut sta že oba spala.
Hrošč
Mirko se je na skrivaj zbudil in šel v mesto. Vse je poklical na travnik in
zjutraj, ko se je Niko Nosorog zbudil s vsi vzkliknili: VSE NAJBOLJŠE!!! in
Niko je bil tako vesel, da bi najraje vse
objel. Tako so vsi prijateljsko živeli do konca svojih dni.
Rebeka Stanovnik
Naslednji dan se je Niko nosorog zbudil in opazil da
Mirka ni več. Odšel je na sprehod ob morju. Videl je veliko stvari: drevesa, čolne,
morske živali in vas. Šel je proti vasi. Videl je mlin in šel noter. Zagledal
je ženico. Niko je prepoznal, da je človek, zato je oddirjal nazaj proti apartmaju.
Spet je zaspal. Zbudil ga je Mirko. Odšla sta proti mestu. Pri medvedu sta
kupila sadje. Pojedla sta jih na griču. Niko je vprašal Mirta: "Se greva
peljat okrog otoka?" Mirko je odgovoril: "Ja!" In odšla sta
proti pristanišču, usedla sta se v čoln in odplula. Ko sta priplula nazaj v
pristanišče, so se drevesa okoli mesta podirala. Živali so bežale proti morju.
Niko je zagledal staro ladjo, pripravil jo je, da odpelje. Živali so se vkrcale
na ladjo in so odpluli. Pluli so, da najdejo nov dom. In res, 1 dan in 2 uri so
potrebovali, da so našli nov otok. Uredili so si bivališča in Niko je od takrat
heroj otoka.
Žan Škof
Ko je bil že dan, sta Mirko in Niko šla v naravo na izlet.
Šla sta v jamo, ki se je imenovala Jama. Ko sta vstopila, se je zaslišal čuden
zvok. Proti njima se je zapodilo na tisoče netopirjev! Padla sta vznak in na
njiju je sedel netopir. Odprla sta oči in zakričala: »Aaaaaaaaaaaaaaa!!!«
Netopir je rekel: »Ne bojta se me, ne bom vaju ugriznil. Jaz sem Robi Krilež.«
Tudi Niko in Mirko sta se mu predstavila. Robi ju je vprašal, kaj delata tu.
Rekla sta, da sta na izletu. On pa je povedal, da se skriva pred kapitanom
Podgano. Vprašala sta ga, kaj mu je naredil kapitan Podgana. Robi pa je rekel: »Skuril
mi je hišo! In potem sem se mu malce maščeval tako, da sem mu pokradel vso
hrano. A zdaj se hoče on meni maščevati!« Tudi Niko je povedal, kako so ga
zmerjali in z njim grdo ravnali. Zmenili so se, da gredo kapitana Podgano
obiskat. In tako so šli na otok in se zmenili, da Niko živi pri njih, kapitan
Podgana in Robi Krilež pa sta sklenila premirje. Niko si je tam našel veliko
novih prijateljev.
Ivana Oblak
Ni komentarjev:
Objavite komentar